• UREJANJE PRAVICE DO DRUŽINSKEGA POMOČNIKA
  • Glavna slika za - UREJANJE PRAVICE DO DRUŽINSKEGA POMOČNIKA

    Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:

    • za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek
    • ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/1983) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali
    • za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

    Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogo poda invalidna oseba, na predpisanem obrazcu, skupaj z zahtevanimi prilogami, ki jih center za socialno delo posreduje invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na osnovi mnenja le-te izda odločbo o pravici do družinskega pomočnika.

    Družinski pomočnik je lahko le brezposelna oseba oziroma oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega. Imeti mora isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma je to eden od družinskih članov. Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oziroma sorazmernega dela plačila, če dela s krajšim delovnim časom. Družinski pomočnik mora skrbeti za invalidno osebo in najmanj enkrat letno poročati centru za socialno delo o izvajanju pomoči invalidni osebi. Center za socialno delo tudi ves čas spremlja, ali družinski pomočnik resnično invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč in s svojimi ugotovitvami seznani invalidno osebo.

    Občina je pristojna za plačevanje pravice do družinskega pomočnika, invalidna oseba pa mora s pisno izjavo dovoliti izplačevalcu dodatka za pomoč in postrežbo, da ga izplačuje občini.  Dodatno se pravice družinskega pomočnika financirajo s sredstvi invalidne osebe glede na njeno plačilno sposobnost ter s sredstvi v višini prispevka zavezancev. Če vsa ta sredstva niso dovolj za financiranje pravic družinskega pomočnika, razliko doplača občina.

    Na centru za socialno delo se vloži vloga za oprostitev plačila socialno varstvene storitve, na podlagi katere center odloči o prispevku invalidne osebe in zavezancev oziroma občine k plačilu sredstev. O tej zahtevi se odloča hkrati s priznanjem pravice invalidne osebe do družinskega pomočnika.

    Zavezanec, ki je hkrati tudi družinski pomočnik, ni dolžan prispevati k plačilu pravic družinskega pomočnika. Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, lahko center odloči, da se ji prepove odtujiti ali obremeniti nepremičnino v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika.

    Družinskega pomočnika ureja Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07 popr. in 114/06 ZUTPG) ter Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list RS, št. 19/2007).